Sem človek, ki ne more biti doma. Tako neprestano premišljujem, kam bom šel na potovanje. Komaj pridem s potovanja, že razmišljam, kam bom šel na naslednje potovanje. Tokrat sem šel v Mehiko. Ne vem, zakaj sem se tako navdušil nad Mehiko, ampak še nikoli nisem bil tako navdušen nad potovanjem kot takrat, ko sem se odločil za Mehiko. 

Ljudje smo si različni in tako si tudi izbiramo različna potovanja. Sam sem človek, ki rad doživi različne stvari. Resnično si želim prepotovati cel svet in upam, da mi bo to tudi uspelo. Sedaj ko gledam za nazaj, se še danes spominjam sovjega najlepšega dne in to je bilo, ko sem prvič stal na deski v vodi. Tega občutka ne moreš pozabiti. V meni se je prebudilo nekaj več, ne znam vam opisati, ampak bil sem srečen kot še nikoli. 

Ko sem enkrat spoznal deskanje na vodi, sem lahko čutil vse ljudi, kako se počutijo, ko deskajo. Ni pa bilo zame enostavno. V Mehiki sem si tako najel inštruktorja in pred začetkom me je bilo pošteno strah. Bil sem prestrašen in se večkrat vprašal, zakaj sem se to odločil. A kmalu spoznal, kaj pomeni deskanje na vodi in kakšni so občutki.

Ko sem prvič stal na deski, sem doživel nore občutke, toliko sreče, zadovoljstva, zaupanja v sovje telo in svoje zmogljivosti. Tako srečen še nisem bil in tako ponosen sam nase, da mi je to uspelo in ravno zato bo Mehika pri meni vedno država, kjer sem bil najbolj srečen.

Deskanje na vodi je nekaj, kar človek mora doživeti.