Spominjam se, da enkrat nismo vzeli vrtni žar na morje, ker smo bili prepričani, da nas bo čakal doli, pa nas ni. Tisto poletje nam je res bilo žal, ker nismo mogli delati večernih piknikov in od takrat naprej gre vedno z nami vrtni žar, nikoli ga ne pozabimo, pa če tudi nam rečejo, da nas čaka doli.

Kaj hočeš lepšega, kot žar, morje in večerni pikniki?

Ko tako pomislim, mi to daje energijo, da imamo poleti rezerviran dopust že za celo leto naprej. Tako lažje živim pozimi, ker ne prenesem zime in čakam, da se poletje začne, ker bomo šli na težko pričakovan dopust. Vsako leto si z ženo vzameva cel mesec dopusta, ki ga preživimo na morju. Tako pride skoraj vsako večer na vrsto žar, ker enostavno uživam, ko pečem meso in zelenjavo ob pogledu na morje. 

Obožujem morje in bil bi najbolj srečen človek, če bi lahko živel na morju. Leta tečejo in vse bolj pogrešam morje, tako zelo ga pogrešam, da sem se že odločil, da če bo možnost, se bom na stara leta preselil na morje, tako bom lahko vsak čas pripravljal žar in gledal morje. To mi je tako lepo, čisto drug človek se prebudi v meni, nekakšna umetniška duša, trenutki, ki jih najbolj cenim. Meni to pomeni ogromno, ker sem človek narave. Meni mestno življenje ne pomeni nič, me utesnjuje. Enkrat samkrat me je žena pregovorila, da sem naredil žar na balkonu v bloku. Nekako sem bil še vesel, ko sem začel delati, potem pa mi ni bilo fajn. Vse me je motilo:

• Dim,
• Sosedje,
• Ogenj,
• Vonjave.

Takrat sem vedel, da žar na mojem balkonu nima kaj početi in da bom vedno počakal na morje.

Tako sem vedno neučakan in sigurno je žar prva stvar, ki jo naredim, ko pridem na morje, tisti večer je moj. …