Moja nečakinja je imela birmo in zelo sta se vedno razumeli z mojo hčerko. Tako sem se odločila, da ji bom za birmo poklonila bolj osebno darilo in to je bilo darilo, ki ga bo lahko vedno vzela v roke in prelistala spomine. Do foto knjige sem prišla na tak način, da sem premišljevala, kaj bi ji dala skupaj s hčerko, ker sta bili takšni dobri prijateljici več let. 

Že od malega je ona vedno hodila k nam na počitnice in tako sta onedve spletle res lepo prijateljstvo. Nekajkrat na leto, smo tako hodili na izlete, počitnice, jaz pa sem lepo vse slikala, da sem imela spomin, ker sem vedela, da bosta radi pogledali te slike, ko bosta veliki. Tako sem prišla do ideje, da foto knjige niso tako napačno darilo ob birmi.

Spravila sem se k delu, iskala sem vse slike od otroštva, ko sta bili skupaj in zraven pisala, kdaj je to bilo in kako smo se imeli. Tako sem našla kar nekaj slik in moja naloga je bila še samo ta, da najdem lepe foto knjige in eno takšno tudi naredim. 

Vse sem uspela v pravem času, ker sem si vzela čas. Ko je moja hčerka videla to knjigo, si jo je želela tudi sama. Tako da sem na koncu plačala dve foto knjige, kajti resnično mi ni bilo vseeno, da ena ima vse te slike, druga pa ne. 

Ko je prišel dan birme, sem ji darilo dala skupaj s hčerko pri kosilu in tako si je takoj vzela čas, da je pogledala, kaj je dobila. Takrat se še ni videlo foto knjige, potem pa, ko je ona to odprla in začela gledati, se je videlo v njenih očeh, kako srečna je bila. Vsi ti dogodki, ki so bili zabeleženi, so bili prekrasni in veseli. Tako je bila foto knjige najbolj vesela od vseh daril, ki jih je dobila. …