Preden sem se preselil na obalo, je bilo olivno olje zame popolna neznanka, pa tudi čudnega okusa.
Doma smo uporabljali izključno samo bučno olje in še to samo domače, od domačih proizvajalcev, skoraj nikoli ni bilo kupljeno v trgovini. Razen v redkih primerih, ko je zmanjkalo domačega bučnega olja. Še danes, po več kot desetih letih življenja na Primorskem, je v moji shrambi vedno kak liter domačega bučnega olja. Na solato z motovilcem in jajčkom pač olivno olje ne paše, mora biti začinjeno z bučnim oljem. Ali pa skleda solate z rdečim radičem in vročim krompirjem, to je skoraj greh uporabiti olivno olje. Je pa res, da je vsa stvar navade in okusa. Tudi sam že kar pogosto uporabljam ekstra deviško hladno stiskano olivno olje.
Lahko mu rečemo tudi oljčno olje. Tako recimo navadnega sončničnega olja skoraj ne uporabljam več. Ocvrtega mesa tako ali tako ne pripravljam več doma, kdaj pa kdaj samo še v fritezi na vroč zrak, sončnično olje uporabim samo še pri peki pomfrita in palačink. Za vse ostalo že uporabljam olivno olje. Enako kot doma v rojstnem kraju, tako tudi tukaj kupujem olje direktno od lokalnih pridelovalcev in proizvajalcev, le redko kdaj skočim v trgovino. Mora res bit nuja, da ga vzamem s trgovinske police. Vedno vzpodbujam domače proizvajalce, ki jih na trgovinskih policah le stežka najdeš. Sama uvožena olivna olja. Na njegovo uporabo sem se tudi navadil tudi zato, ker kvalitetno olje pomaga pri ohranjanju zdravja in preprečuje kar nekaj bolezni, saj njegove omega 3 in omega 9 kisline varujejo tako pred rakom na dojki kot artritisom, tako pred boleznimi srca in ožilja kot pred sladkorno boleznijo. Pa še raven slabega holesterola nižajo.
Povpraševanje po njem se vsako leto povečuje, količina pridelanega olja pa kljub povečanem številu nasad oljk pada, za kar so krive predvsem vremenske razmere.…