Naslednji konec tedna smo odšli ponovno v hribe in na srečo sem uspela urediti, da so moje nove ročne svetilke že pri meni. Zopet smo se odpravili na zelo dolg pohod, ki nam je vzel cel dan časa. Na srečo smo imeli že mnogo več kondicije in nam je bil takšen pohod mnogo lažji kakor prejšnji.

Ko smo prispeli do vrha hriba, je bil razgled resnično fantastičen in iskreno bi bila kar cel dan tam, ker je bilo tako lepo. Enkrat se moramo odločiti, da prespimo kje na hribih, ker bi se res rada zbudila s takšnim razgledom. Takšno jutro bi bilo res popoln začetek dneva. Pa še morda bi se ročne svetilke prvič v življenju potrebovale, ko bi se zvečer sprehajala okoli, ker bi želela najti kotiček, da opazujem zvezde. Zagotovo se iz takšne lokacije vidijo zelo lepo.

Ko smo pojedli nekaj hrane in se počasi pripravljali na to, da odidemo nazaj, so mi med pospravljanjem iz nahrbtnika padle ročne svetilke, kar sem na srečo opazila. Takoj sem se spomnila na to, da so prejšnje ročne svetilke verjetno bile na takšen način izgubljena. Kar mi je dalo idejo. Morda ne bi bilo slabo, ali bi povprašala v kakšni koči s prejšnjega izleta, ali so morda opazili, da se je kakšna ročna svetilka našla pri njih. Mislim, da smo bili v dveh kočah, kjer bi se mi lahko to zgodilo.

Odločila sem se, da ko bom prišla domov, bom takoj poiskala kontakte teh koč, da jih pokličem. Sicer sem sedaj rešila, da so nove ročne svetilke že pri meni in je zagotovo, ampak morda pa vseeno najdem prejšnjo in jo bom lahko imela za rezervo.

Zopet smo ravno ujeli zadnje sončne žarke, preden smo prišli nazaj do avtomobila in na srečo ušli situaciji, da bi ročna svetilka morala biti uporabljena.

 …