Na vrhu hriba je v svoji koči živel Jure. Živel je sam brez žene in brez otrok. Imel pa je veliko prijateljev. Vendar to niso bili ljudje, temveč živali ki so z Juretom živele na vrhu hriba.

Ob lepih sončnih dneh so Jure in njegovi živalski prijatelji sedeli na klopci pred hišo in klepetali o vsem mogočem. Tega dne je beseda nanesla na vhodna vrata v Juretovo hišo. Prva je dejala lisica, da bo moral zamenjati vrata, sicer bo pozimi burja nosila sneg v njegovo hišo skozi špranje na vhodnih vratih. Zajec pa je dodal da se vrata sploh ne dajo več zapreti zaradi vlage, ki jih je napihnila. Jure se je prijel za glavo in dejal, da sam ne zna narediti vrat in, da ne ve kje bi lahko dobil nova. Takrat se je Jazbec spomnil, da je na smetišču videl skoraj nova pvc vrata bele barve in da bi bila kot nalašč za njegovo hiško.

Pojdimo jih pogledat so se strinjali, in že so stekli po hribu v dolino kjer je imelo mesto svoje smetišče. Jazbec je poznal luknjo v ograji skozi katero so se splazili na smetišče. Na delu smetišča kjer so bile odložene smeti so kmalu zagledali pvc vrata bele barve. Res so bila videti kot nova. Zagrabili so pvc vrata in jih odnesli do luknje v ograji, toda vrata so bila velika luknja pa majhna. Kako jih bomo spravili tu skozi je dejal Jure. Skočim po medveda je dejal zajec on nam bo pomagal. Ni minilo dosti časa in že se je zajec vrnil s prijateljem medvedom. Medved je bil močan in hitro je povečal luknjo v ograji da so lahko pvc vrata porinili na drugo stran žice. Odnesli so jih do hiške na hribu, s tečajev so sneli stara vrata in nanje nataknili nova. Bila so kot po meri. Sedaj ko imaš nova pvc vrata pa te pozimi ne bo zeblo, so veselo zaklicali.…