Moj dedek je pred kratkim ugotovil, da je sladkorni bolnik in da bo moral pregledovati svojo kri vsak dan. Kupil si je tisto iglo s katero si pičiš v prs ter lističe, ki jih daš v aparat, ki ti izmeri koliko sladkorja imaš v krvi. Vsak dan je bila številka drugačna. Sladkorna bolezen je res nekaj, kar je nepredvidljivega in je potrebno spremljati vsak dan. Zjutraj moj dedek točno ve, kaj lahko in kaj ne sme pojesti čez dan, saj na podlagi številke vidi, kaj lahko in kaj. Če je številka previsoka, se mora držati nazaj in če je številka prenizka, lahko poje, kar si želi.

Sladkorno bolezen ga je pripeljala tudi do tega, da je prenehal s kajenjem in prenehal za pitjem alkohola. To je bila za njega zelo velika novost, saj je to počel že celo življenje. Sladkorna bolezen ga je spravila do tega, da se je poboljšal in se tudi danes v boljše počuti. Sladkorna bolezen mu je tudi omogočila, da je izgubil nekaj odvečnih kilogramov. Začel je boljše jesti, saj je na začetku imel konstantno preveliko sladkorja v krvi. Ko je začel jesti, malo boljše se je tudi ta številka popravilo.

Na našega dedka smo zelo ponosni, saj smo vedeli, da ne bo lahko. Vedeli smo, da bo tudi zelo velikokrat hotel, obupati pa smo vseeno vztrajali in ga podpirali. Ker je imel nas tudi ni obupal in je bil res zelo priden.

Še dandanes imeli sladkor v krvi vsak dan, čeprav so številke še vedno zelo lepe. Vseeno ga je strah in vztraja pri temu, da si bo preverjal sladkor vsako jutro. To je seveda zelo dobra zamisel, saj nikoli ne več kdaj se bo kaj obrnilo.

Dedek je danes zelo zdrav in aktiven dedek in vsi smo zelo veseli zanj in zelo ponosni naj. Vsake toliko časa, ko ga obiščem, se tudi spravim na sprehod z njem in tako mu kažem podporo.…