Dolgo časa sem si iskreno mislil, da je razkužilo za roke nekaj, kar pride v poštev le v bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Tam je namreč zelo pomembno, da se razni bacili in bakterije ne razmnožujejo oziroma se ne širijo. V domači uporabi se mi je to zdelo čisto nepotrebno in neuporabno. Zdelo se mi je, da kakšno milo povsem zadostuje, saj si moraš roke res umiti samo, ko kaj delaš – na primer, ko rokuješ s hrano ali ko si bil kje zunaj in imaš umazane roke. Pri teh opravilih mi je milo vedno zadostovalo.

V času koronavirusa, oziroma pandemije, pa je razkužilo za roke postalo veliko bolj pogosto. Takrat sem si tudi prvič kupil razkužilo za domačo uporabo in ga redno uporabljal. Kamorkoli sem takrat šel, sem si moral razkužiti roke, česar sem se skozi čas navadil. Ko so ti ukrepi prenehali veljati, sem še vedno kupoval razkužilo za roke za dom, saj mi je bilo všeč, kako lahko na tako enostaven način razkužiš svoje roke in poskrbiš, da se bacili ne razmnožujejo toliko ter da si kar se da varen.

Danes se pri meni doma vedno najde kakšno razkužilo za roke. Plastenko razkužila imam v kopalnici, kuhinji in tudi na hodniku. Tisto na hodniku mi pride prav, kadar pridem v hišo in imam malo umazane roke, saj si jih lahko na hitro očistim oziroma vsaj razkužim. Nato imam še tisto v kopalnici, če kdaj nisem prepričan, ali imam čiste roke ali ne. Tisto razkužilo za roke v kuhinji pa mi pride še najbolj prav, saj moram imeti v tem prostoru najbolj čiste roke, ker tam pripravljam hrano in se dotikam površin, na katerih pripravljam hrano.